Knjiga

Ob premieri filma Sfinga bosta izšli dve knjigi.

Ante Mahkota, Sfinga 4. ponatis

PREDGOVOR K PRVI IZDAJI
»Če ne bi bilo gora in prijateljev, tudi te knjige ne bi bilo.

Vse, kar je v Sfingi popisano, se je tudi v resnici zgodilo. In vendar bi pričujoči povesti lahko rekli tudi romasirana dokumentacija. Zato pač, ker govori le moja resnica.

Moj edini očitek tej resnici je, da se vsak dogodek ni zgodil tisti čas, kot je postavljen v knjigo. Nekaj malega je bilo prej in nekaj pozneje, kot je tukaj razvrščeno. Zaradi privlačnosti, napetosti, zaradi loka, bi rekel.

V vsaki zgodbi je junak. V pričujoči sem pač jaz. Naj ne bo zamere, če kdo, ki nastopa, misli, da je drugačen, kot je opisan. Navsezadnje je minilo od takrat, ko je vse zdaj popisano živelo, najmanj trinajst let.«

Ante Mahkota, v Pogani, na otoku Cresu, septembra 1979

ODLOMEK
»Divja štorija« Je rekel Terray. Hercog* pa naju je med vrati, ko smo odhajali, vprašal, kam greva zdaj.
Povedal sem, da sva brez denarja in da moram naprej v Dolomite, v Cortino, kjer me čaka klient – bogat Nemec. Zaslužil bom, da se bova z Nadjo** lahko vrnila pod Eiger***.
»Kam pa po Eigerju?« Je vprašal Terray, ki mu ni bilo nikoli dovolj.
»Potem pa v Sfingo«
»Sfinga?«
»Sfinga je nepreplezani previsni steber v Triglavski steni. Midva sva doma pod Triglavom.«

*vrhunska francoska alpinista in himalajca
** Nadja Fajdiga vrhunska slovenska alpinistka in redna Antejeva soplezalka
***gora z najmogočnejšo steno v Alpah

IZ OCEN PRVE IZDAJE
»Ko danes jemljem Mahkotovo »Sfingo« v roke, si ne morem kaj, da bi je ne primerjal z Buhlovo »Nanga Parbat« - knjigo velikega pokojnega alpinista, enega največjih sploh …, ki nam je bila pred leti kot nekakšno alpinistično sveto pismo.

»Sfinga« je pisana kot alpinistični življenjepis kot alpinistična oporoka enega naših največjih alpinistov vseh časov Anteja Mahkote. Kot napet lok se od začetka do konca nizajo in hkrati vsebinsko prepletajo najpomembnejši mejniki in najusodnejši trenutki njegove bogate alpinistične kariere …

Mitja Košir v »Dnevniku«

Dušica Kunaver, Triglavska Sfinga, 1. izdaja

PREDSTAVITEV VSEBINE
»Triglavska Sfinga« avtorice Dušice Kunaver bo bralcu skozi legende in zgodovinska dejstva poljudno predstavila območje Triglava.

Knjiga je sestavljena iz štirih delov.
Prvi je namenjen skrivnostnim bajeslovnim bitjem, ki so nekdaj prebivale v gorah Zlatorogovega kraljestva. Tu pomembno vlogo igra mogočna triglavska Sfinga, ki kraljuje nad dolino Vrata.
Drugi opisuje  prve pristope po triglavskih skalah. Triglav je kot pravi zaščitnik vsa najpomembnejša prvenstvena pota prihranil za naš narod.
Tretji obravnava  prvo smer v triglavski Sfingi, ki sta jo leta 1961 začrtala Aleš Kunaver in Kazimir Drašlar. S tem izjemnim dejanjem sta začela odstirati največjo skrivnost Triglavske severne stene.
Četrti je kronološki opis najpomembnejših alpinističnih dejanj, ki so se na območju triglavske Sfinge zgodili po letu 1966, ko je bil preplezan Obraz.

ODLOMEK
Grška Sfinga, ki je imela ženski obraz, levje šape in ptičje peruti, je Tebancem zastavljala nenavadno uganko. Kdor je ni rešil, je izginil v njenem nenasitne žrelu.
Uganka se je glasila: »Kdo hodi zjutraj po štirih, opoldne po dveh in zvečer po treh?«
»Človek« je odgovoril Ojdip in tako končno rešil uganko.
»Otrok se plazi po štirih, odrasel hodi po dveh, starec pa si pri hoji pomaga s palico.«
Ob tem odgovoru se je Sfinga s pečin gore Fagas vrgla v globino.

Egipčanska Sfinga pri Gizi straži vhod v dolino Nila. Gleda proti vzhodu, za njo pa v mogočni vrsti stoje piramidne grobnice davnih egipčanskih vladarjev. S svojim granitnim ženskim obrazom predstavljala neomajno moč in s svojimi levjimi šapami grozi, da bo zdrobila sovražnike faraonov v prah.

Naša triglavska Sfinga ne pozna krvoločnosti starodavne pošasti, ohranila pa je njeno mogočnost, skrivnostnost in vzvišeno lepoto. Vsako sončno jutru njena senca zariše pravilno izklesani obraz v Triglavsko severno steno. S svojimi prepadnimi stenami pa dolgo ni dovolila, da bi kdorkoli kalil njen tisočletni mir.

Založba Didakta, www.didakta.si